"Prehodni/pol"akordi

Hej, hej!

Ob preigravanju različnih skladb sem ugotovil, da trije dur akordi in njihovi paralelni moli (gledano na 1 tonaliteto) ne predstavljajo zadostnega števila glasbene podlage, ker že malo bolj komplicirane skladbe vsebujejo tudi bolj komplicirane akorde. Ugotovil sem, da se dostikrat uporabljajo DUR verzije paralelnih mol akordov (v C-duru torej D, A in E-dur) glede na določeno tonaliteto.

Čedalje večkrat pa zaznavam v skladbah "prehodne" akorde, ki so povečini zmanjšani akordi. Po sestavi so zelo podobni dominant-sept akordom, vendar jim manjka tonika. Tako sem ugotovil, da prihajajo v C-duru v poštev H°, E°, v B-duru Cis°, E°, vendar še nisem uspel izoblikovati "pravila", kako do teh akordov. Zaenkrat grem le na posluh.

Kako je torej s temi zmanjšanimi akordi? Vsekakor dajejo skladbi dodatno polnost, zato bi me okoli tega čim več zanimalo.

lp

He he, pozdravljen Kloshar,

veseli me, da so tudi šaljivci med nami.
Odgovor na vaše vprašanje pa dobite v kakšni od nadaljevalnih stopenj.

P.S. do takrat pa kar nadaljujte "na posluh", odlično vam gre!

Lp Borut

Hvala za nadvse izčrpen odgovor!

Naj povem, da sem hodil 10 let v privat glasbeno šolo, kjer sem se naučil le osnove teorije, vse ostalo je bilo bolj kot ne preigravanje skladb. Torej je bilo nadaljno izobraževanje prepuščeno meni in mojim lastnim ugotovitvam.

Zato bi se vas drznil prositi, če mi poveste vsaj, kako se tehnika imenuje, da ne bom iskal po povsem napačnih kanalih.

Igranje po posluhu pa me ne veseli preveč, ravno zato, ker potem stvar nima ne repa ne glave. Zato sem se tudi oglasil na forumu.

Hvala in lp

Pozdravljeni,

za začetek najdete odgovor na vaše vprašanjev Mihelčičevi knjigi "osnove glasbene teorije" (stran 95 in naprej).
To knjigo zagotovo poznate.

Vse ostalo pa lahko imenujemo z eno besedo "improvizacija".

Lp Borut

Hvala!

Še podvprašanje:

Ali se vam ne zdi, da elemen improvizacije vključuje tudi igranje po posluhu?

lp

Dobro vprašanje,

vendar po moji oceni posluh ne igra velike vloge pri neki konkretni improvizaciji. Je zgolj "predpogoj" za kvalitetno igranje (tudi improvizirano igranje).
Dokaz? Poznam veliko ljudi z izvrstnim posluhom, ki pa niso sposobni imporovizirati nekaj taktov.

Pri improvizaciji gre za višji nivo, za kreativnost - igranje "od znotraj". Znati prisluhniti sebi, svojemu notranjemu glasu in to izraziti s pomočjo pridobljenega znanja in spretnosti. Poigravanje s harmonijami, iskanje novih rešitev in kombiniranje že slišanega s trenutnimi prebliski. Tu torej večjo vlogo igra "prisluh", bolj kot "posluh".

Tako je moje mnenje. Lahko pa me tudi popravite

Lp Borut.

Ja, se prekleto strinjam!!

Muzikant

S čim??

Borut, hvala, sem že šel v akcijo